Neba oči

Belo gibljejo nebo oblaki
v modrini svoj polet,
v sapi vetra neenaki
ujemajo se v moj pogled.

Nebo težko zadiha
ko trideseti, dež usuje,
pokašljuje, veter kiha,
iz dneva v noč kljubuje.

In obrne se nebo...

Ujemajo se v moj pogled 
v sapi vetra neenaki,
v modrini svoj polet,
belo gibljejo nebo oblaki.

Iz dneva v noč kljubuje,
pokašljuje, veter kiha,
ko trideseti, dež usuje,
nebo težko zadiha.

In obrne se nebo...
Ostane veter brez moči,
srce objame lepoto vso 
jasnine, zrcalom iz oči.
 
Deviško se nebo razkrije
in pokaže svoj prelep izraz.
Zvezda v očesi skrije
iskri, za utrujeni obraz.

In obrne se nebo...

jasnine, zrcalom iz oči,
srce objame lepoto vso.
Ostane veter brez moči,
in obrne se nebo...

Iskri, za utrujeni obraz,
zvezda v očesi skrije
in pokaže svoj prelep izraz,
deviško se nebo razkrije.